Flora Dravinjske doline - bujna in raznolika

Zmerno celinsko podnebje, za katerega so značilne zmerne padavine in veliko sončnih ur, je ustvarilo bujno vegetacijo- z 80% gozdov, mokrišč in drugih cvetočih rastlin, ki predstavljajo čudovito podobo pokrajine. V tej pokrajini so se skozi tisočletja preoblikovanja ustvarili edinstveni pogoji za rast nekaterih vrst rastlin, ki jih ne najdemo nikjer drugje na svetu. Mednje sodi žički grobeljnik ter velikonočnico oziroma veliki kosmatinec, ki ga štejemo med endemične vrste Slovenije. Velikonočnica ali veliki kosmatinec (Pulsatilla grandis), ki ima dve endemični rastišči: pri Domu na Boču (658 m) in v Boletini (340 m) pri Ponikvi, v bližini katere je bil v Unišah rojen blaženi Anton Martin Slomšek. Slednja krasi tudi grb nove celjske škofije. Rastišče žičkega grobeljnika pa se nahaja blizu vasice Žiče (280m). Obe enkratni rastlinici rasteta spomladi, predvsem od sredine marca do aprila, zato je ogled rastišč takrat najbolj primeren za fotografijo in ogled.

Parki Dravinjske doline

Bujna in enkratna vegetacija sta omogočila, da je na območju Dravinjske doline nastalo veliko parkov. Mestni park v Slovenskih Konjicah, naravni park Škalce, park Natura 2000, to so le najpomembnejši med mnogimi. Parki na območju Dravinjske doline omogočajo veliko aktivnosti, ki vključujejo sprehajalne poti, tek, igranje tenisa, golfa, košarke, gorsko kolesarjenje, foto-lov in druge aktivnosti povezane z naravo.