DravinjskaDolina.com | Domov

Zgodovina Slovenskih Konjic

miljnik ostanek Rimskega imperija Ohranjen miljnik na Stranicah

Zgodovina Slovenskih Konjic sega že v rimsko dobo, ko je mesto veljalo za znano rimsko postojanko imenovano Radaganda ali Lotodos. Na zemljevidu cestnega omrežja rimskega imperija iz 3. stoletja našega štetja, so na ozemlju današnje Slovenije vrisane tri cestne postaje: Longatiko – Logatec, Atrans – Trojane in Radaganda ali Ragindone. Na območju Slovenskih Konjic je bilo najdenih mnogo rimskih cestnih kamnov – miljnikov in drugih kamnitih spomenikov in ostankov stavb, ki pričajo o tem, da so bile Konjice pomembna postojanka v času rimskega imperija


Prva pisna omemba naselja Konjice, pa je bila omenjena leta 1146, kot naselje Cuonowic. Tudi vsa  poznejša in različna pisana imena naselja izhajajo iz slovenskega korena imena »konj…«. Skozi vso dolgo zgodovino se je naselje imenovalo Konjice, šele za časa stare Jugoslavije, točno 6. julija 1934 so z uredbo banskega svetnika Novaka, dobile pridevnik Slovenske, da bi se ločile od naselja  v Bosni – Konjic.
V 13. stoletju so Konjice že imele trške pravice. Na listinah iz let 1237 – 1243 se omenjajo konjiški tržani, leta 1251 pa se izrecno omenja trg Konjice. V trgu sta bili zelo razvita obrt in trgovina. Trg je imel svoje nižje sodstvo, višje ali krvno sodstvo pa so izvajali konjiški graščaki.

V srednjem veku so bile trške hiše v glavnem lesene, zidan je bil le spodnji del. Zato so bili požari pogosti. V trgu je danes več znamenj, ki pričajo o tem. Na hiši Stari trg št. 2 je freska sv. Florjana, zelo zanimiva pa je tudi kamnita plošča v hiši na Starem trgu, ki priča o pogostih požarih v letih 1615 in 1616.

 

kip Kužno znamenje Kip kužno znamenje v Slovenskih Konjicah

Poleg požarov, naravnih nesreč in epidemij so Konjice večkrat napadli Madžari in Turki. V prvi polovici 16. stoletja so bile Konjice žrtev pomožnih cesarskih enot, ki so se zbrale, da bi prepodile Turke izpred Dunaja, vendar pa so plenile po Štajerskem ter pri tem ropale in požigale vasi in mesta. Zaradi vse večjih dajatev, ki jih je cesar predpisal za obrambo pred Turki, pa so se začeli prebivalci upirati. V Konjicah je bilo leta 1515 eno od središč kmečkega upora, ko se je tu zbralo okoli 300 upornikov – puntarjev. V naslednjih letih je bilo uporov še več, takrat so tudi zažgali grad Golič, žičko kartuzijo in druge gradove.
V srednjem veku je v Konjicah delovalo mnogo slikarjev, kiparjev in podobarjev, ki so svoja dela zapustili tukaj in drugje po Sloveniji. Na Dvorcu Trebnik tako v spomin na njih vsakoletno organizirajo srečanje slikarjev iz vse Slovenije, ki se zberejo pod grajskim kozolcem.
Srednjeveško trško jedro se je razvilo pod vznožjem gradu na obeh straneh ceste, ki je vodila skozi Konjice. Stavbne parcele so bile ob cesti ozke, od ceste pa podolgovate. Za hišami so bili še vrtovi in njive, saj so bili tržani, čeprav so bili obrtniki in trgovci, še vedno odvisni od kmečkih pridelkov. S srednjeveško zasnovo obrtniške in trgovske hiše in z namestitvijo osrednjega dvorišča za uličnim traktom, so bile postavljene trdne kompozicijske osnove, ki so v razvoju trga preživele stoletja in so ohranjene še sedaj. Vse trške ulice so bile torej trgovske in obrtniške. Konec 15. stoletja je bilo v trgu okoli 40 hiš, ki so bile v glavnem lesene in se niso ohranile. V prvi polovici 16. stoletja pa so Konjičani pričeli graditi z opeko zidane stavbe tako, da je osnova trga ohranjena iz tega obdobja. Poleg opečnih in kamnitih zidov so gradili tudi opečne in kamnite oboke, zgledovali so se po cerkveni arhitekturi.

Konjice so bile v dolgi zgodovini pomembno trško naselje in upravno sodno središče. Z marčno revolucijo leta 1848 je bila v Avstro-Ogrski odpravljena dotedanja upravna razdelitev. Uvedli so nove manjše občine, ki so najprej pripadale mariborskemu okrožju. Kasneje so upravne enote preuredili in Konjice so leta 1903 postale sedež okrajnega glavarstva.

© dravinjskadolina.com